30. October 2019
Veš, da če se čisto ustaviš, vidiš kristalčke v piškotu.
In ko pogledaš svojo popotniško sopotnico, v njej vidiš in morje in gozd.
Če se zares ustaviš in fokusiraš - pa saj ni tako težko - si zdaj pod oceanom, zdaj v oblakih, zdaj v risanki.
Mogoče ti pa drevesa res šepečejo in si prav nič ne domišljaš.
Mogoče se pa kapljica dežja igra s tabo in ne ti z njo.
Solze mi tečejo. Lepo je. Pišem mu ljubezensko voščilnico in solz je vse več.
Srce mi bo počilo, srce mi bo počilo, srce mi bo počilo.
A imava še kakšno hruško? - Ne.
Za sladico ti pa svet servira božanski sončni zahod. Okus je imel po jagodah.
