27. August 2017
Če si predolgo v civilizaciji rataš tečen.
Itak me vleče k sebi življenjski stil, kjer si minimalen potrošnik, živiš preprosto, ješ preprosto, hodiš bos in bereš knjige v gozdu. Morda sva bila s Klemenom ravno zato tako navdušena prejšnji vikend. Šla sva na obisk na staro kmetijo, ki počasi nazaj dobiva svoje barve s pomočjo enega brata in dveh sester. Najin šotor je stal na robu vrta, ki je bil poln paradižnika, jajčevcev,… Kurili smo ogenj, mičkeno delali, dobro jedli in debate so vključevale vse od majhnih hišk do doma izdelanih mil.
Par dni nazaj sem še mislila, da bom napisala zelo dolgo objavo, kjer bom do potankosti razložila vse, kar me navdušilo. Ampak sedajle bom raje vse občutke in misli zadržala zase, tebi pa pokazala čudovite slike, ki so nastale.
S sabo sva namesto čokolade in kave prinesla roza humus.
Peč, ki so jo zgradili sami. V njej skoraj vsak dan diši po sveže pečenem kruhu.
V hiši se skriva tudi stara peč za glino.
Kdo bo sezidal hišico?
Čas za pico.
Na toplem, anorak od stare mame, križanke in domačica na mizi.
Klemen nam je obljubil šmoren. Kar nam ni povedal je bilo to da bo šmoren pečen na poseben način.
