10. January 2019
Kaj se dogaja?
Zakaj mi je bilo tako pomembno, da spečem kruh brez glutena? Ker v bistvu me gluten nikoli ni zanimal. Še posebaj, če je bil v polnovredni sestavini, kot na primer piri.
No, ta odločitev je pravzaprav puzla v celotnem procesu, katerega del sem trenutno. Naj ti povem kaj več.
L’histoire
Zadnje mesece sem jedla predvsem zdravo. Večinoma hrano na rastlinski osnovi. Včasih je v moje življenje zavil sir a ne pogosto. Velik problem (ahh takšni problemi so res sladki) je bil tudi to, da če delaš v kuhinji to pomeni biti obkrožen s slastno hrano NON STOP. Ja, večinoma zdravo a vsak dan se je nekje našel odrezek peciva ali pa mikaven kruh. In vse te dobrote so nežno šepetale: Klara, ne moreš zamuditi priložnosti, da poješ tole omamno reč.
Če prevrtimo malo naprej nas to privede tudi do dejstva, da sem malo (Malo? Res, Klara?) obsedena s hrano. To se skriva v mojem DNA, takšna sem že od majhnega. Hrana je varnost. S hrano izražam ljubezen. In hrana je vedno tam, čaka, da te potolaži. Kar je postalo še posebaj res v zadnji mesecih. Čisto se se preterala. Zbujala sem se ob 5h, trening, v službi (kar pomeni kuhanje) že skoraj živela, šla domov. Z blogom sem se ukvarjala kolikor sem se lahko (kar je spet pomenilo kuhanje, zanimivo). In kdo me je čakal na sobotni večer, ko sem ravno začenjala bit manj zombi in bolj človek? Hrana! Toasti in rogljički. Seveda sem si jih zaslužila!
Dodatki kdo?
Poleg tega, da nikakor nisem mogla najti ravnovesja s hrano, nisem jemala nobenih dodatkov (vitaminov). Brala sem o njih, slišala, da bi morala jemati B12 a nikoli nič naredila v tej smeri. “Pijem veliko kombuče” je bil moj odgovor. Pa čeprav nisem vedela nobene znanosti izza tega.
Nutricionistka
No in potem je v Kucho prišla čudovita gospa in nas zaposlene v kratkem predavanju poučila o osnovah nutricionizma. Že to je bil precej zanimiv in nov pogled zame. Deluje namreč po principih prehrane na rastlinski osnovi in ima zelo holističen pristop, kar mi je bilo všeč. Na koncu sem se odločila iti k njej še individualno, da kaj novega zvem. O hrani, o tem kaj naj jem in kaj ne.
Ne, da bi karkoli bilo narobe z mano, a rekla je, da mi primankuje določenih vitaminov. Da ne presnavljam dobro maščob, da nimam visoke absorbcije in da nekateri organi niso v ravno najboljšem stanju. Rešitev?
OH. LORD. HELP. ME.
Kaj lahko jem?
Poleg preprostega dela, da sedaj jemljem: B12, camu camu (vitamin C), D3, probiotike in ashawagando. Jem tudi prehrano brez sladkorja, brez glutena ter brez olja. Sladila, kava in alkohol tudi niso dovoljeni na to zabavo. Celo posušeno sadje, paradižnik in nekatera druga (sicer zdrava) hrana je odsvetovana. In plan je, da se tako prehranjujem 3 mesece. (Kar pomeni, da bo Klemen jedel vse kar kuham za blog.)
El conclusión
In zato sem se odločila, da si želim pripraviti 100% ajdov kruh brez glutena. Da se malo lažje soočim s to norijo. Samo itak so mi všeč izzivi in komaj čakam, da vam napišem kako se počutim čez nekaj tednov!
In PS.: Ker je celoten proces holističen sem se odločila tudi, da se malo umirim. Meditiram, sprehajam in sem na sploh bolj nežna do sebe.
PS2.: Moj poskus v delanju brezglutenskega kruha s kislim nastavkom je spodletel in sedaj probavam novega. Upam, da uspe!
