Paradižnikova omaka

Uf, kakšen dan! Iz Ljubljane sem prišla v Stražo zato, da bom nakuhala paradižnikovo omako za celo družino. Oblekla sem si tisto second-hand obleko, ki sem jo v Jordaniji kupila z namenom, da bom v njej ‘kuhala marmelade’ ter znesla vse pripomočke in sestavine na našo teraso, ki se s pomočjo plinskega gorilnika spremeni v letno kuhinja in že smo šli.

Jan je lupil čebulo in skrbel, da sta oba radlerja postala prazna. Vmes sva celo uspela skuhati kosilo – krompirjeve njoke v smetanovi omaki. Mami in oči sta se pridružila takoj po službi. In tako smo polnili raznorazne kozarčke in flaše, ter jih spravljali pod dekice. Glede na to, da imam izkušnje s kuhanjem paradižnikove omake že od srednje šole, lahko samozavestno podam oceno, da je letošna vsebina kozarčkov najboljša do sedaj. Mislim, da bo vse šlo do marca. #tomatosauceislife

Če misliš, da bo tale objava recept se motiš. V zabojčkih sem imela več kot 40 kg paradižnika in ni bilo šans, da bi mi vmes uspelo vse še tehtati in zapisovati. Kuhanje je potekalo po principu ‘od oka’ in ponavadi takrat nastanejo čudovite stvari. In tudi res so – uspeli smo narediti štiri različne omake, ki jih lahko najdeš opisane pod slikami. Upam, da ti bodo služile za inspiracijo in boš tudi ti letos skuhal omake iz vsaj toliko paradižnika. 🙂

Prva omakica: Navadna paradižnikova. Paradižnik sem le razpolovila in kuhala 15 minut. Nato sem pustila, da se ohladi. Ohlajenega sem olupila ter postavila nazaj na ogenj. Dodala sem nekaj soli in rjavega sladkorja po okusu ter nakoncu vse sku paj zblendala s paličnim mešalnikom. Takšne omake nisem delala še nikoli, jo pa dela Klemnova mami, ki naju je celo zimo zalagala z njo. Nama je kot droga. Dajeva si jo v sendviče, omakice, rižote. Enkrat sva v njo celo namakala kokice.

Za drugo omako je jan moral nalupiti okoli 5 kg čebule.

Krompir za njoke.

Druga omaka je bila improvizirana različica paradižnikove omake, ki jo delam vrsto let. Na okoli 2 dl olivnega olja sem popražila okoli 4,5 kg nasekljane čebule. Dodala na grobo narezan paradižnik (30 kg) ter pustila, da se lepo kuha in paradižnik začne spuščati vodo. Dodala sem še veliko peteršilja, bazilike, rožmarina ter žajblja. Nekaj belega vina. Sol in rjavi sladkor po okusu. Ko se mi je zdelo kuhano sem zaposlila očeta, ki je vse skupaj pretlačil, da je ostala samo še čudovita homogena omaka. Prejšnja leta je nisem nič tlačila a to pomeni, da mora paradižnik biti narezan bolj na drobno pa tudi nad lupinicami ni ravno vsak navdušen.

Tretja omaka je bila mešanica paradižnika (cca. 5 kg) in različnih vrst čilijov, ki jih je Jan spontano nabral po vrtu. Vse skupaj sem kuhala zelo dolgo, da je bil rezultat precej gost (kot vidiš spodaj). Med kuhanjem sem dodajala tako belo vino kot kis. Začinila sem s soljo, rjavim sladkorjom in medom. Kuhano sem zmiksala s paličnim mešalnikom ter pretlačila čez cedilo. 

Pa še ena smešna zgodba – to omako sem delala v picopeku, v katerem se je naslednji dan kuhalo kosilo. In po sms-ih sodeč, je bilo to eno ZELO pikantno kosilo.

Kako pa ti nosiš kozarce za vlaganje iz kleti?

Četrta omakica, ki je na sliki v velikem kozarcu na levi strani, pa je bila pripravljena po principu ‘čistimo vrt’. Mami je popražila čebulo, dodala paradižnik, po kakšne pol ure še papriko in bučke. Čisto na koncu veliko peteršilja in bazilike. Dodala malo soli in rjavega sladkorja. Improvizirani sataraž.

Naša shramba je sedaj bogatejša za kar nekaj kozarčkov. Kako pa ti kuhaš paradižnikove omake?